Na srečo sem vsaj jaz imela izpit za čoln, da smo šli lahko na izlet
Če ne bi imela vsaj eden izpit za čoln, bi nam ušla odlična priložnost, za raziskovanje morja. Prepričana sem bila, d aga bo mel še kdo druga kakor jaz, ampak dejansko sem bila edina, ki je izpit za čoln imela in tako sem poskrbela, da smo lahko šli na izlet po morju z zelo lepim čolnom, ki je bil skoraj zastonj za najem. Res je bil poceni najem in prav srečo smo imeli z vsem.
Ko smo opravili vse, kar je bilo treba, da smo čoln lahko najeli, smo se vkrcali vanj. Najem čolna smo naredili za pet ur. To srečo smo imeli pa izključno zato, ker je bil najem čolna zadnji hip storniran in je bil prost. Kavcija zanj je bila plačana in zato se je lahko oddajal po polovični ceni. Še nikoli se nam ni kaj takega zgodilo. Še manj pa, da bi bila jaz edina, ki je imela izpit za čoln in sem lahko le jaz vozila. Običajno sta z nami še dva prijatelja, ki ju danes ni. Onadva imata oba izpit za čoln in vedno sta se zagnala v to, da sta čoln vozila. Jaz prav nikoli nisem prišla na vrsto in se tudi nisem več javljala. Za ostale sem pa tudi mislili, da so podobni kot jaz. No, verjetno ne vsi, ampak vsaj en del. Sedaj sem pa videla, da pravzaprav nima izpit za čoln noben drug. Pa sem izvedela nekaj novega o naši družbi, kar je kar presenetljivo.
Morje je bilo zelo mirno in vožnja po njem je bila zelo prijetna. Še voda je bila neobičajno čista, da se je skoraj vse videlo, kaj je na dnu. Vseeno pa ni bila dovolj čista, da bi plavala tam. Mi je vožnja po morju, ki nam jo je omogočil moj izpit za čoln, vseeno več kot dovolj.