Zaščitna obutev in nabiranje kostanje
Vsako leto jeseni komaj čakam na kostanje, ker jih imam res rad. Tako so letos bili kostanji malo prej, kot po navadi. Sam točno vem, kje so kostanji najprej in tako sem vedno med prvimi, ko ima polno košarico kostanjev. Seveda pa se za nabiranje kostanjev moramo pravilno obuti in zaščitna obutev pride še kako prav. Ne samo zato, ker moramo veliko prehoditi ali ker hodimo po gozdu, tudi zato, ker so bodice in tako nas zaščitna obutev zaščiti, da nas ne pika.
Kostanje grem nabirat vedno zgodaj zjutraj, ker vem, da so ljudje v službi in jih bom tako vedno največ nabral. Ko naberem veliko kostanjev, jih tudi prodam, tako da zraven še zaslužim. Spominjam se, kako sem prvo leto hodil po kostanje v napačni obutvi in me je pikalo v podplatih, tako da zaščitna obutev res pride prav.
En dan sem nabiral kostanj v dežju, zaščitna obutev mi je omogočala, da mi ni drselo, ko sem hodil po gozdu dol in gor. Vedno se mi zgodi to, da nameravam biti v gozdu le kratki čas, potem pa takoj minejo tri ure. Še posebej takrat, ko je polno kostanjev, to je res užitek nabirati, ko je polno kostanjev. Sam nerad kostanje pobiram iz bodic, ker potem mi še zaščitna obutev ne pomaga, ker si poškodujem prste z bodicami in bi potreboval rokavice.
Tako vedno pobiram tiste kostanje, ki so zunaj in se s tistimi, ki so še v bodicah, ne ukvarjam, ker mi tudi vzame preveč časa. Nazadnje mi je zaščitna obutev prišla prav, ker je celo noč deževalo in je bilo precej blatno, Tako nisem imel prav nič mokrih nog, čeprav sem hodil po blatu skoraj tri ure.
Nabiranje kostanjev me pomirja, kajti hoja po gozdu me sprošča. Tukaj gre že za mojo meditacijo, zraven pa naredim še nekaj koristnega.
