Selitev v drug kraj in začetek novega življenja
Selitev je lahko zelo stresna, še posebej, če se seli celotna družina. Če je človek še samski in se seli, je to veliko lažje, ker se lahko ukvarja samo sam z seboj. Če pa se mora preseliti celotna družina, potem je to lahko precej stresno. Sama sem imela to selitev, ko smo morali kar precej spremeniti svoje življenje. Tako sem morala vpisati otroka v drug vrtec in lahko rečem, da to ni bilo lahko, ker me je pošteno skrbelo, ali bo to pustilo pri njemu kakšne travme ali ne. Sicer je bil še majhen in sem se s tem tolažila. Tudi zame je bila selitev zelo stresna, ker sem morala uskladiti službo in otroka. Mojemu možu je bilo najlažje, kajti on je ohranil službo in se mu tako življenje ni kaj dosti spremenilo.
Selitev je lahko precej naporna, posebej če si v tem sam. Nama družina ni pomagala prav nič, vse smo morali preseliti sami in tako smo na koncu bili precej utrujeni. Najbolj mi bo ostalo v spominu, ko nisem imela varstva za otroka in je bil otrok pri selitvi skozi zraven. Ne ni mi bilo prijetno pri srcu, da takrat nobena babica, dedek, teta, stric niso bili pripravljeni pomagati. To so bili težki dnevi, a sva z možem vedela, da zmoreva. Sedaj lahko rečem, da ko gledam za nazaj, to malo bolj vidim, takrat nisem imela časa premišljevati o teh stvareh, ampak sem morala stvari enostavno izpeljati. Še danes nisem tega odpustila našim, da nama nihče ni pomagal. Rabila sva pomoč in je nisva dobila.
